Ekološki program kot dejavnik socialno-čustvenega razvoja predšolskih otrok
Ključne besede:
ekološki program, socialno-čustveni razvoj, ekološko-humanistične vrednote, predšolski otroci, vzgojiteljPovzetek
Izobraževanje za trajnostno družbo bi moralo mladim generacijam omogočiti, da v naslednjih desetletjih razvijejo vrednote, pridobijo znanja in veščine za reševanje okoljskih in družbenih izzivov. Namen te raziskave je bil preučiti, kako sodobni okoljski programi vplivajo na socialno-čustveni razvoj predšolskih otrok, in ugotoviti, koliko ti programi prispevajo k dojemljivosti predšolskih otrok za razumevanje vrednot trajnostne skupnosti. Članek preučuje vlogo vzgojiteljev in njihovih kompetenc pri uresničevanju in uvajanju sodobnih ekoloških in humanističnih konceptov v delo predšolskih zavodov. Pridobljeni rezultati kažejo, da med otroki, ki so obiskovali različne programe, obstajajo razlike v doseganju okoljskih in humanističnih vrednot in vrednot trajnostne skupnosti. Na ravni socialno-čustvenega razvoja ni bila potrjena statistična razlika med različnimi skupinami otrok. Rezultati nadalje kažejo, da je dober učni načrt nujen, vendar ni zadosten pogoj za spodbujanje socialno-čustvenega razvoja predšolskih otrok.
Literatura
Ardoin, N.M., Bowers, A.W., Roth, N.W.,Holthuis, N. (2018). Environmental education and K-12 student outcomes: A review and analysis of research. The Journal of Environmental Education, 49(1), pp. 1–17.
Brajša-Žganec, A. (2003). Dijete i obitelj. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Brajša-Žganec, A., Slunjski, E. (2007). Socioemocionalni razvoj u predškolskoj dobi: povezanost razumijevanja emocija i prosocijalnoga ponašanja. Društvena istraživanja, 16(3(89)), pp. 477–496.
Cutter-Mackenzie, A., Edwards, S., Moore, D., Boyd, W. (2014). Young children’s play and environmental education in early childhood education. New York, NY: Springer.
Davis, J. (2008). What might education for sustainability look like in early childhood? The contribution of early childhood education to a sustainable society. pp. 18–24. Retrieved on 19/15/2019 from the World Wide Web: http://unesdoc.unesco.org/images/0015/001593/159355E.pdf.
De Groot, J. I., Steg, L. (2009). Mean or green: which values can promote stable proenvironmental behavior? Conservation Letters, 2(2), pp. 61–66.
Didonet, V. (2008). Early childhood education for a sustainable society. The contribution of early childhood education to a sustainable society. pp. 25–31. Retrieved on 19/15/2019 from the World Wide Web: http://unesdoc.unesco.org/images/0015/001593/159355E.pdf.
Goleman, D. (2008). Socijalna inteligencija. Beograd: Geopoetika.
Gündüz, S., Erdoğuş, M. (2018). The Role of Environmental Education of New Curriculum in North Cyprus. Open and Equal Access for Learning in School Management, pp. 187–193.
Hägglund, S., Samuelsson, I. P. (2009). Early childhood education and learning for sustainable development and citizenship. International Journal of Early Childhood, 41(2), p. 49.
Herbert, T. (2008). Eco-intelligent education for a sustainable future life. The contribution of early childhood education to a sustainable society. pp. 63–67.
Johansson, E. (2009). The preschool child of today – the world – citizen of tomorrow? International Journal of Early Childhood, 41(2), pp. 75–95.
Kaiser, F. G., Byrka, K. (2011). Environmentalism as a trait: Gauging people’s prosocial personality in terms of environmental engagement. International Journal of Psychology, 46(1), pp. 71–79.
Kamenov, E. (2007). Opšte osnove predškolskog programa – Model B. Novi Sad: Dragon.
Klemenović, J. (2009). Savremeni predškolski programi. Novi Sad: Savez pedagoških društava Vojvodine: Vršac: Viša škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača “Mihailo Palov’’.
Klemenović, J., Marić Jurišin, S. (2012). “Ozelenjavanje” kurikuluma u sistemu vsapitanja i obrazovanja Republike Srbije. U: Sodobni pristopi poucevanja prihajajocih generacija, pp. 507–515.
Kostović, S., Marić Jurišin, S. (2011) Škola i socio-emocionalni razvoj učenika – od interakcionističke teorije ka konfluentnom obrazovanju. Pedagogija, 66(3), pp. 365–372.
Marić Jurišin, S. (2015). Implikacije ekoloških programa na socio-emocionalni razvoj dece predškolskog uzrasta iz perspektive održive zajednice. (Unpublished doctoral dissertation). Faculty of Philosophy, Department of Pedagogy, Novi Sad.
Markuš, N., Čagran, B. (2017). Primerjava raziskovalnega pristopa s tradicionalnim pri spoznavanju okolja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, letnik 32, številka 1, pp. 33–46.
Papuzińska, J. (2007). Dziecięce spotkania z literaturą. Wydawnictwo Centrum Edukacji Bibliotekarskiej, Informacyjnej i Dokumentacyjnej.
Pearson, E., Degotardi, S. (2009). Education for sustainable development in early childhood education: A global solution to local concerns? International Journal of Early Childhood, 41(2), pp. 97–111.
Petrović, J. (2006). Emocionalna i socijalna kompetencija – karakteristike i međusobni odnosi – magistarski rad odbranjen na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Novom Sadu.
Potočnik, K., Hus, V. (2015). Elementi trajnost nega razvoja v učnem načrtu Spoznavanje okolja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, letnik 30, številka 1, str. 86–100.
Siraj-Blatchford, J. (2009) Editorial: Education for Sustainable Development in Early childhood. International Journal of Early Childhood, 41 (2), pp. 9–22.
Slunjski, E. (2012). Tragovima dječijih stopa. Zagreb: Profil International.
Ungeheuer-Gołąb, A. (2009). Wzorce ruchowe utworów dla dzieci. O literaturze dziecięcej jako wędrówce, walce, tajemnicy, bezpiecznym miejscu i zabawie, Wydawnictwo Uniwersytetu Rzeszowskiego, Rzeszów.
UNESCO Guidellines on Intercultural Education. (2006). Section of Education for Peace and Human Rights, Divison for the Promotion of Quality Education, Education Sector. France: UNESCO in Paris.
White, R., Stoecklin, V. L. (2008). Nurturing children’s biophilia: Developmentally appropriate environmental education for young children. Collage: Resources for Early Childhood Educators, pp. 1–11.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Stanislava Marić Jurišin, Jelisaveta Šafranj, Borka Malčić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
