Vloga medgeneracijskega učenja pri prehodu novincev na delovno mesto v vrtcu
Ključne besede:
medgeneracijsko učenje, izmenjava znanj, prehod na delovno mesto, novinci, strokovni timi v vrtcuPovzetek
Demografske spremembe se odražajo v vseh ureditvah in sistemih, tudi v vzgojno-izobraževalnih. Namen prispevka je analizirati položaj različnih generacij strokovnih delavcev v vrtcih pri prehodu novincev na delovno mesto ter pri tem prikazati vlogo medgeneracijskega učenja. Na vzorcu 57 zaposlenih (27 vzgojiteljic, 30 pomočnic vzgojiteljice) želimo ugotoviti, ali obstajajo razlike pri zaznavanju potrebe po strateškem načrtovanju medgeneracijskega sodelovanja med zaposlenimi glede na delovno dobo in katere dejavnike zaposleni v izbranem vrtcu opredeljujejo kot tiste, ki vplivajo na lažji prehod novincev na delovno mesto, ter kako večgeneracijski strokovni timi odgovarjajo na pričakovanja in težave pri prehodu novincev na delovno mesto. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran pristop. Ugotovili smo, da novinci in starejši zaposleni zaznavajo podobne težave (pomanjkljiva specifična znanja) in prednosti (sodelovanje in izmenjava znanj) pri prehodu novincev na delovno mesto in izpostavljajo podobne dejavnike (obojestransko spoštovanje, razumevanje, sprejemanje), ki vplivajo na lažji prehod na delovno mesto in na medgeneracijsko sodelovanje.
Literatura
Aemmi, S. Z. in Karimi Moonaghi, H. (2017). Intergenerational learning program: A bridge between generations. International Journal of Pediatrics, 5(12), 6731–6739. Dostopno na: https://ijp.mums.ac.ir/article_9851.html (pridobljeno 15.11.2021).
Blažič, Mo. (2021). Prispevek visokošolskega učnega okolja h kariernemu razvoju študentov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 93–113.
Bratianu, C. in Leon, R. D. (2015). Strategies to enhance intergenerational learning and reducing knowledge loss. VINE, 45(4), 551–567. https://doi.org/10.1108/VINE-01-2015-0007
Brucknerova, K. in Novotny, P. (2017). Intergenerational learning among teachers: overt and covert forms of continuing professional development. Professional Development in Education, 43(3), 397–415. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/19415257.2016.1194876?scroll=top&needAccess=true (pridobljeno 23.04.2021).
Burgar, B. (2011). Organizacijska kultura in razvoj ravnatelja v procesu kadrovskega menedžmenta. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 26(3), 133–150.
Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje. Primer kvalitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Čilić, A. in Kovačević, S. (2021). Examination of Differences in Perception of the “Good” School from the Teachers’ Perspective. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 66–78.
DeLong, D. W. (2004). Lost knowledge: Confronting the threat of an aging work force. Oxford: Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195170979.001.0001
Finnish Centre for Pensions Eläketurvakeskus (2021). Retirement ages. Dostopno na: https://www.etk.fi/en/work-and-pensions-abroad/international-comparisons/retirement-ages/ (pridobljeno 18.09.2021).
Gallagher, C. in Fitzpatrick, A. (2018). “It’s a Win-Win Situation” – Intergenerational Learning in Preschool and Elder Care Settings: An Irish Perspective. Journal of Intergenerational Relationships, 16(1-2), 26–44. Dostopno na: https://arrow.tudublin.ie/cgi/viewcontent.cgi?article=1081&context=aaschsslarts (pridobljeno 23.04.2021).
Geeraerts, K., Tynjala, P. in Heikkinen, H. L. T. (2018). Inter-generational learning of teachers: What and how do teachers learn from older and younger colleagues?. European Journal of Teacher Education, 41(4), 479–495. https://doi.org/10.1080/02619768.2018.1448781
Golenko, X., Radford, K., Fitzgerald, J. A. idr. (2020). Uniting generations: A research protocol examining the impacts of an intergenerational learning program on participants and organisations. Australasian journal on ageing, 39(3), 425–435. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31919942/ (pridobljeno 22.04.2021).
Hargreaves, D. H. in Hopkins, D. (2001). Šola zmore več. Management in praksa razvojnega načrtovanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Harvey, J. (2012). Managing organizational memory with intergenerational knowledge transfer. Journal of Knowledge Management, 16(3), 400-417. https://doi.org/10.1108/13673271211238733
Huberman, M. (1993). The lives of teachers, ser.: Teacher development. London: Teacher college presss in Cassell Villiers House.
Javornik Krečič, M., Ivanuš Grmek, M., Kolenc Kolnik, K. idr. (2007). Pomen mentorstva v času dodiplomskega izobraževanja in mentorjeve kompetence. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 22(3–4), 3–12.
Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih (2019). Dostopno na: https://www.raznolikost.eu/wp-content/uploads/Katalog-ukrepov-za-u%C4 %8Dinkovito-upravljanje--starej%C5 %A1ih-zaposlenih.pdf (pridobljeno 18.05.2021).
Kernan, M. in Cortellesi, G. (Eds.). (2019). Intergenerational Learning in Practice: Together Old and Young. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780429431616
Leon, R. (2020). Intergenerational Learning – a Topic of Discussion or a Reality? Taking a Closer Look at the Academics, Management Dynamics in the Knowledge Economy, 8(2), 111–123. Dostopno na: https://doi.org/10.2478/mdke-2020-0008 (pridobljeno 18.05.2021).
Lieberman, A. (1995). Practices that support teacher development. Phi Delta Kappan, 76 (8), 22–29. Dostopno na: https://www.academia.edu/1068848/Practices_that_support_teacher_development_Transforming_conceptions_of_professional_learning (pridobljeno 22.05.2021).
Madridski akcijski načrt o staranju (2002). Dostopno na: https://www.un.org/esa/socdev/documents/ageing/MIPAA/political-declaration-en.pdf (pridobljeno 21.05.2021).
Novotný, P. in Brücknerová, K. (2014). Intergenerational Learning Among Teachers: An Interaction Perspective. Studia Paedagogica, 19(4), 45–79. http://dx.doi.org/10.5817/SP2014-4-3
Orzea, I. in Bratianu, C. (2012). Intergenerational Learning in Ageing Societies. doi 10.13140/2.1.4047.8725
Polak, A. (2007). Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan.
Polat, S. in Kazak, E. (2015). Primary School Teachers’ Views on Intergenerational Learning. Educational Sciences: Theory & Practice. 15, 1189-1203. Dotopno na: https://www.researchgate.net/publication/288841847_Primary_School_Teachers’_Views_on_Intergenerational_Learning
(pridobljeno 12.04.2021).
Ramon, A. C. in Turrini, M. (2008). Grandparents and grandsons: Poetics of an intergenerational learning experience. Barcelona: eLearning Papers. Dostopno na: https://www.slideshare.net/elearningpapers/gg-presentation-964820 (pridobljeno 18.04.2021).
Ropes, D. (2013). Intergenerational learning in organizations. European Journal of Training and
Development, 37(8), 713–727. https://doi.org/10.1108/EJTD-11-2012-0081
Rupnik Vec, T. (2007). Evalvacija učinkov akcijskega raziskovanja učiteljev v projektu Kako postati učeča se šola. Socialna pedagogika, 4(11), 407–428.
Senge, P., Cambron-McCabe, N., Lucas, T. idr. (2001). Schools That Learn. A Fifth Discipline Fieldbook for Educators, Parents and Everyone Who Cares About Education. New York, London: Doubleday Dell Publishing Group, Inc.
Strategija dolgožive družbe. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf (pridobljeno 27.01.2021).
Strniša, T. in Juriševič, M. (2018). Razvoj strokovne samopodobe specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 116–130.
United Nations (2019). World Population Ageing 2019. New York: United Nations.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Silvija Komočar, Sonja Čotar Konrad
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
